Motorna vozila

GASILSKA VOZILA PGD BOHOVA

Gasilsko društvo je leta 1934 nabavilo svoj prvi avto znamke Buick . Za nabavo avtomobila društvo ni imelo dovolj svojega denarja. Pomagalo si je na ta način, da so kmetje zastavili svoja imetja, da se je avtomobil lahko nabavil in pozneje, ko je bilo nekaj denarja plačal. Po dveh letih  je  društvo avto preuredilo in ga opremilo z lestvijo in dodatnimi sedeži v zadnjem delu vozila. Zadnji del avtomobila je bil odprt in  brez strehe ter opremljen z gasilsko opremo.

Poleti leta 1950 je bila dana prošnja  na Občinsko gasilsko zvezo Maribor za nabavo rabljenega vozila znamke » Štajer«. Iz odgovora je bilo razvidno, da je vozilo že bilo rezervirano oz. prodano nekam v Srbijo. Zato so leta 1953 gasilci avto še enkrat predelali in ga nadgradili s karoserijo ter na novo pobarvali. S tem je bilo mogoče prevažati motorno brizgalno, cevi in potrebno gasilsko opremo. V vozilu je bilo dovolj prostora za  potrebno požarno ekipo gasilcev.

Na novo preurejen Buick je v letu 1953 prevozil 131 km in je sodeloval na raznoraznih prireditvah doma in pri okoliških društvih. Dvakrat je sodeloval na aeromitingu v Slivnici. Bil je na vaji v Hočah in Pekrah ter sodeloval v koloni vozil ob Titovi štafeti in drugih prireditvah.

Šele 9. oktobra 1955 na 23. obletnico društva so člani društva uradno  predali prenovljeno gasilsko vozilo v uporabo. Botri vozilu so bili naslednji člani in krajani: Kozar Franc, Frangež Alojz, Vernik Franc in vsi kmetje iz Bohove. Pred prireditvijo je bil še sestanek, kjer so člani dobili še posebne zadolžitve za prireditev. Povabljena so bila vsa društva, ki spadajo pod občino Tezno. Po poročanju blagajnika tov. Ornik Jankota veselica ni prinesla dobička v denarju ampak v blagu, saj je bilo popoldan in ponoči slabo vreme. Botri avtomobila so darovali vsak po 5.000,00 din.

Leta 1955 je bilo pet veselic na Bohovi, društvo pa je štelo 16 članov in štiri podporne člane.

Devetega januarja 1958 so člani društva sprejeli sklep o nujnem generalnem popravilu gasilskega avtomobila. Prošnjo so poslali na okrajni gasilski sklad v Maribor za popravilo avtomobila. Avto bi popravljal  Kaučič Jožef avtomehanični mojster iz

Tržaške ceste v Mariboru. Pri avtomobilu je bilo potrebno zamenjati bate, posrebriti žaromete, zamenjati akumolator in druga manjša dela. Pri popravilu so pomagali  tudi člani društva. Istočasno so sklenili, da se nabavi polnilec za akumolator. Popravilo avtomobila je stalo 75.000,00 din. Dvajsetega aprila 1958 ja bila prva preizkušnja popravljenega avtomobila na relaciji Maribor – Ormož in nazaj.

Ker se je gasilski avto kar naprej kvaril so predlagali, da ga pregleda eden boljšim mehanikov v Mariboru, to je bil tov. Bečej iz Nove vasi.

V letu 1965 je društvo kupilo pri Realitetni agenciji Maribor rabljen avto IMV Kombi. Društvo ga je preuredilo v gasilskega in ga uporabljalo dve leti. Takrat pa je društvo nabavilo novi avto IMV Austin z dvojnimi kolesi na zadnji osi.

V letu 1979 je Občinska gasilska zveza Maribor – Tezno podarila društvu 5000 litrsko avto cisterno. Prav tako je v letu 1980 Slovenija – Sadje obrat v Bohovi podarilo društvu kombi znamke FORD , katerega so uporabljali celih dvanajst let.

Ob 60. obletnici društva leta 1992 je bil krst novega orodnega vozila znamke

TAM 80 – T50 perkis (orodni) .Vozilo je društvo uporabljalo vse do leta 19xxxxxxxx in ga nato prodalo gasilskemu društvu v Prekmurje.

Vozilo je leta služilo svojemu namenu. Za tiste čase je bilo sodobno orodno vozilo.

Slaba stran je bila, da je povsod pihalo v kabino in da gretje nikoli ni delovalo tako kot bi moralo.

Leta 1996 je 5000 litrsko cisterno društvo zamenjalo za deset let mlajše vozilo prav tako znamke TAM s 3000 litri vode. Lastnik vozila je bila Elektrokovina Maribor. To vozilo je že imelo podaljšano kabino za gasilce in opremo. Bilo je bolj sodobno, imelo je boljšo opremo in je bilo dobro ohranjeno. Z majhnimi popravki v opremi in karoseriji so gasilci dobili skoraj novo avto cisterno. Po več letih tudi to vozilo ni bilo več primerno in varno za opravljanje svoje funkcije. Zato so ga leta 2004 prodali na Primorsko in bi naj služil za prevoz vode za živino.

 

Na osnovi usklajenega programa investicij za nabavo novih gasilskih vozil na področju požarne varnosti Občine Hoče-Slivnica in sklepa upravnega odbora društva ob praznovanju 70 letnice obstoja društva v letu 2002 je bil sprejet sklep, da se gre v nabavo novega gasilskega vozila.

Ker pa je šlo za investicijo za najmanj dvajset let smo pri izbiri vozila  upoštevali izkušnje sosednjih društev, priporočila Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Maribora, zelo zahteven požarno varstveni okoliš z veliko industrije, kvaliteto izdelave avtomobila, dober motor in opremo,  rezervne dele pri servisiranju vozila in večletno garancijo.

Odločili smo se za avtomobil znamke  RENAULT  Midlum 270.14/C , ki je stal  opremljen in registriran cca. 200.000,00 €.

Izdelavo nadgradnje  so zaupali priznanemu nadgraditelju gasilskih vozil g.Marijanu Pušniku  iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici.  Nadgradnjo na podvozje Renault je izdelal v slabih  treh mesecih. Novi gasilski avto so opremili z novo – večinoma uvoženo opremo. Od črpalke, dihalnih aparatov, ročnikov, cevi do ročnega orodja in lestve na strehi vozila. Na strehi vozila je tudi reflektor na teleskopskem drogu. Leta 2010 so avto preuredili z dodatno opremo in vgradili v kabino dihalne aparate.

Skupna nosilnost vozila je 14 ton, poganja pa ga motor z 270 KM z pogonom 4 x 2.

V nadgradnji je plastična cisterna za 2500 l vode. Krst vozila je bil 10.07.2004 pred domom na Bohovi.

Vabljena so bila vsa sosednja društva . Parado je spremljala godba na pihala PGD Spodnja Polskava. Škoda da je dež pokvaril lepo prireditev, ki je bila s strani botrov in krajanov dobro obiskana.

Zadnji posnetek vseh treh vozil. Že naslednjo uro je avto cisterna zapustila Bohovo in odpeljali so jo na Primorsko, kjer služi krajanom za dovoz vode žejnim živalim.

Pred vozili stojijo iz leve: Zmago Žnidaršič , predsednik društva, Mirko Pinter, voznik stare avto cisterne, Miha Kovačič, gasilec, Boštjan Frangež, pomočnik poveljnika društva in strojnik, Cebe Davorin, voznik novega vozila, Gregor Frangež, poveljnik društva, Miro Brezner, strojnik in Domen Frangež , gasilec.

Odhod legendarnega vozila iz Bohove 24. 07.2004

Po več  letih se je uresničila velika želja gasilcev PGD Bohova, da bi orodno vozilo ”Perkec” TAM 80 T50 zamenjali z novim vozilom.

Leta 2008 so gasilci  ponosno predstavili sodobno  gasilsko vozilo z oznako GV-1 na vozilu  znamke Mercedes-Benz tip Sprinter 518 CDI.  Vozilo smo ponovno zaupali priznanemu nadgraditelju gasilskih vozil g. Marijanu Pušniku  iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici. Prav tako kot leta 2004, ko smo nabavili GVC 16/25, je podjetje  Gasilska vozila Pušnik opremilo in izdelalo  nadgradnjo v slabih  treh mesecih.

Gasilsko vozilo z oznako GV-1 je gasilsko vozilo, ki sicer nima vgrajenega  rezervoarja  za vodo in črpalko s pogonom prek avtomobilskega motorja. Vozilo se uporablja za gašenje in reševanje ob požarih, za posredovanje  ob nesrečah z nevarnimi snovmi in drugih naravnih nesrečah. V društvu  ima funkcijo podpore prvemu vozilu. S svojo posadko (skupaj se lahko pelje 9 gasilcev) sestavlja gasilsko taktično enoto-oddelek.

V vozilu je vsa oprema, ki jo rabimo na intervencijah. V zadnjem delu je na sankah pritrjena prenosna motorna brizgalna Rosenbauer  8/8.  Pri nočnih akcijah si pomagamo z reflektorji in električnim agregatom. Za primere poplav so v vozilu dve potopni črpalki.

Napadalci se lahko opremijo z dihalnimi aparati. Na strehi vozila imajo lestev in zaboj z orodjem, kot so krampi, lopate in vile.  V vozilu je po raznih predalih in stenah številna gasilna oprema, cevi in armature,  motorna žaga, reševalna oprema, sanitetni pribor in razno ročno orodje.

Skupna nosilnost vozila je 5 ton, poganja pa ga 3 litrski diesel motor z 184 KM z pogonom 4 x 2.

Gasilsko vozilo nam bo zagotovo  služilo za prihodnjih 15 let do 20 let in zato ga moramo skrbno vzdrževat in negovat.

Del opreme orodnega vozila.

Pot od izbire vozil pa vse do opremljenega in tehnično brezhibnega vozila je bila vse prej kot lahka, da pa o zbiranju finančnih sredstev za nabavo vozil in opreme ne govorimo.