Zgodovina

StaraSkupinska3-470x000

OD USTANOVITVE DO DANES:  PGD Bohova od 1932

Vas Bohova je bila nekoč in je še danes izrazita kmečka vas. Bohova je primestni kraj oddaljen 5 kilometrov od mesta Maribor. Že v stari državi Srbov, Hrvatov in Slovencev je veljala Bohova za napredno kmečko vas. Imela je svojo občino, kmetje pa so bili povezani v vaški skupnosti. Da so lažje obdelovali svoja polja so bili v strojni skupnosti. Na koncu vasi so zgradili strojno lopo za kmetijsko mehanizacijo. Imeli so prevozno motorno mlatilnico, selektor žita, krožne brane, travniške in žitne brane, konjske kosilnice, konjske obračalnike sena in konjske grablje ter krožno motorno žago za rezanje drv meščanom. Kmetje so bili povezani v kmetijsko hranilnico in posojilnico, ki je imela svoj sedež v Sp. Hočah pri Antonu Novaku.

Tako kot je bila na koncu vasi strojna lopa za kmetijsko mehanizacijo, so ustanovitelji gasilstva na Bohovi zgradili na začetku vasi svoj majhen gasilski dom. Imel je le garažo in prostor in orodje in gorivo. Pred gasilskim domom so postavili velik lesen stolp. Služil jim je, da so v njem sušili mokre cevi od gasilskih vaj ali požarov. Istočasno je stolp služil za razgled, saj je nudil pregled nad vasjo Bohova in okolico.

StaraSkupinska1-470x000

Ustanovitev društva in ustanovitelji

Najpomembnejši pobudniki in organizatorji PGD Bohova  so t.i. bohovski veterani, ki so bili najprej člani  PGD Hoče in sicer:

  • Jože Pleteršek          član  od 1923 leta
  • Anton Vernik            član  od 1925 leta
  • Franc Novak st.        član od 1927. leta

Ta trojica zagnanih gasilcev je neumorno delovala in končno uspela ustanoviti gasilsko  požarno obrambo v vasi Bohova. V vasi so zbirali nove člane, ki so že pred ustanovitvijo imeli svojo požarno desetino in svojo ročno brizgalno, potrebne cevi in ostalo opremo. Ročno brizgalno so prevažali na vozu s konjsko vprego.

V začetku avgusta 1932 je izbruhnil požar na Rogozi na kmetiji Klinc. Skupina gasilcev iz Bohove je takrat prvič nastopila na požaru. Z svojo ročno brizgalno s konjskim prevozom Valcl Štefana so gasilci iz Bohove nastopili prvi in učinkovito zaustavili požar. Pripomogli so, da požar ni povzročil večje materialne škode. Prav to je vaščane in občino Bohova spodbudilo, da je sprejelo sklep za ustanovitev gasilske čete Bohova. Sklenjeno je bilo, da bo  ustanovni občni zbor 9. oktobra 1932 leta. Pripravili so pravila in neke vrste statut društva. Srbsko načelstvo so zaprosili za registracijo društva in odobritev pravil. Sodelovali so vsi vaščani in tudi župan Bohove gospod Mihael Brezner. Ustanovni zbor gasilcev so počastila tudi sosedna društva GD Razvanje s svojo godbo, GD Hoče in GD iz Brezja. V jutranjih urah 9. oktobra 1932 so se pod vodstvom Bohovske gasilske čete zbrali v veličastno povorko z gasilsko godbo iz Razvanja na čelu. Povorka je dvakrat obšla obe strani vasi Bohova. Na več mestih so kmetje in vaščani povorko gostili z napitki in dobrotami. Dekleta iz Bohove pa so povorko obsipavala s cvetjem.

Popoldan 9. oktobra 1932. leta ob 15. uri so se ustanovni člani zbrali v gostilni “Grašič” na Bohovi, kjer je bil ustanovni občni zbor društva. Na zboru so bili prisotni: Pleteršek Jože, Vernik Anton, Novak Franc, Valcl Štefan, Grašič Jože, Vinšek Janko, Pinter Josip, Kozoderc Viktor, Lebe Franjo, Gselman Avgust, Grašič Konrad, Sel Josip, Frangež Alojz in še nekateri vaščani. Na zboru so bili navzoči predstavniki sosednjih društev iz Hoč, Razvanja in Brezja. Gasilsko Župo je zastopal njen načelnik Pfajfer Josip lastnik tovarne v Hočah. Župnega načelnika gasilcev je zbor izvolil za delovnega predsednika. Ustanovni zbor je pozdravil župan občine Bohova gospod Mihael Brezner.

VozilaBuck1-470x000

Ustanovni občni zbor je sprejel sledeče sklepe:

  • Sprejeli so pravila društva
  • S sklepom prisotnih so uradno ustanovili: “ Gasilsko četo Bohova”
  • Izvolili so sledeči odbor: načelnik društv Vernik Anton, podnačelnik Grašič Jože, tajnik Vinšek Janko, blagajnik Pinter Josip, vodja plezalcev Pleteršek Ludvik, vodja brizgal Novak Franc st.

Med drugo svetovno vojno društvo ni delovalo, saj je okupator leta 1942 ukinil vsa športna in ostala društva. Po drugi svetovni vojni, dne  18. avgusta leta 1948 se je društvo na novo aktiviralo na izredni ustanovni skupščini in se preimenovalo v Prostovoljno gasilsko društvo Hoče-Bohova. Sprejeli so nova pravila, katera je podpisalo 18 takratnih članov in pridobilo osnovno opremo. Del opreme in voznega parka  je ostal od prej, nekaj pa so je dobili od gasilcev iz Hoč.

Za predsednika so soglasno sprejeli Kuhar Albina,  za krajevnega poveljnika pa Sel Jožefa. Tajnik je bil Veber Ivan in blagajnik Vernik Anton iz Bohove. Za orodjarja je bili izvoljen Mihurko Anton in za adjutanta Stupan Ivan iz Bohove.

Gasilsko društvo Hoče-Bohova se je delilo na dva dela in sicer: na gasilsko četo Hoče in na gasilsko četo Bohova, katera je imela naslednje odseke: vodja mladinskega odseka je bil Ilešič Jože, vodja sanitetnega odseka Valcl Elizabeta in vodja kulturno-prosvetnega odseka  Sel Jože.

Po letu dni delovanja je društvo imelo 23. januarja 1949 prvo redno letno konferenco, kjer so prebrali  zapisnik ustanovne skupščine, poročila obeh čet in so imeli delne volitve organov društva. Podelili so tudi priznanja nekaterim članom za dobro delo v društvu.

Tov. Kac  Alojz delegat OGZ je podal v kratkih besedah smernice in pomen dela v gasilskih društvih. Medtem je prispel tudi predsednik KLO iz Hoč, ki je v nekaj besedah poudaril pomen in važnost vzgoje novih kadrov. Poudaril  je tudi važnost politične vzgoje, kar pomeni, da bi se moralo gasilsko delo razvijati v duhu socializma.

Na seji v marcu 1949 je bil sprejet sklep, da se organizira gasilska obveščevalna služba v vaseh, kjer ni organiziranih gasilskih čet. Te vasi so bile Rogoza, Zg. Hoče, Reka in območje Pohorja. Na seji 25. aprila 1949  se je prvič pojavil uraden zapis o postavitvi majskega drevesa na Bohovi.

Naslednje leto, 10. aprila. 1950 je bila prva seja Prostovoljne gasilske čete Bohova, na kateri je sodelovalo 10 članov Bohovske čete. Na predlog okrajnega poveljnika Lukas Štefana sta od takrat dalje gasilski četi Bohove in Hoč delovali vsaka zase. Med četama je prišlo do majhnih sporov, zato skupno delo ni bilo več mogoče. Zapisnike in blagajno ter ostalo evidenco sta nato vodili četi vsaka zase.

Zaradi ločenosti gasilskih čet je manjkal vodilni kader, zato  so na drugi članski seji Prostovoljne gasilske čete Bohova, dne 21. maja 1950 sprejeli novo vodstvo:  predsednik Vernik Anton, poveljnik Pauko Franc, podpoveljnik Ilešič Anton, tajnik/blagajnik Sel Jože, orodjar  Tomažin  Jože. Od tega sestanka dalje se društvo imenuje Prostovoljno gasilsko društvo Bohova s sedežem na Bohovi.

To leto sta se včlanila v društvo Ornik Rudolf in Forštnerič Ignac oba stanujoča na Bohovi in proti koncu leta še Ornik Janko in Gselman Anton. Na seji 6. septembra 1950 je bila že kar razprava o novem gasilskem domu na Bohovi. Takrat so ponovno evidentirali vse člane, saj so nekateri odšli v vojsko, drugi so se odselili.

Ker se je bližala deseta obletnica OF, so se člani društva, skupaj z gasilci iz Hoč udeležili skupne parade, ki je bila v Hočah. Proslava je bila v K.U.D – ovi dvorani in nato še komemoracija pri spomeniku borcev na Rogozi.

V mesecu maju, točno 27. maja 1951 je bil v Pekrah gasilski praznik. Vsako društvo je moralo nastopati z nekakšno točko oz. vajo. Bohovski gasilci so pripravili in pokazali plezalne veščine. Ekipo je vodil tov. Tomažin Jože.

V mesecu decembru leta 1951 so iz društva črtali naslednje člane zaradi neobiskovanja sej, intervencij in vaj. To so bili: Hadner Maks, Bukovec Jožef in Pleteršek Anton. Za podpornega člana so na lastno željo imenovali Hauptman Alojza.

Na občnem zboru 19. januarja 1952 so  delegati OGZM potrdili na novo preimenovano društvo, ki se sedaj uradno imenuje Prostovoljno gasilsko društvo Bohova.  Do občnega zbora je društvo  delovalo še kot gasilska četa Bohova. Izvolili so tudi desetarja, to je bil Ornik Srečko in za novega podpoveljnika Novak Franca. Društvu sta se priključila še dva nova člana in to sta bila Zavernik Branko in Valcl Frančišek.

Šestnajstega julija 1952 so iz društva izstopili Ornik Rudolf, Anton in Jože Ilešič.

Na občnem zboru 4. januarja 1953 je zato prišlo do novih nadomestnih članov za funkcije v društvu. Novo vodstvo društva je sledeče: predsednik  Zavernik Slavko, poveljnik Pauko  Franc, tajnik/blagajnik  Sel Jože, orodjar  Tomažin  Jože, desetar I. Ornik Mirko, desetar II.  Ornik Janko.

Po nalogu OGZM-okolica je moralo imeti društvo 31. maja 1953 svoj gasilski dan. Dan pred tem je bilo potrebno očistiti okolico doma in odstraniti majsko drevo.

V nedeljo ob deveti uri dopoldan je bila gasilska vaja nato je sledila zaprisega vsega prisotnega članstva. Pred gasilskim domom so postavili slavolok in na njem napis “Živel gasilski dan”.  To so bili prvi zametki gasilskih dnevov društev.

Novi člani so na lastno željo  postali 28. avgusta 1953: Arbajter Franc in Hauptman Ivan. Zaradi selitve pa sta društvo zapustila Ornik Mirko in Tomažini Jože. Tov. Valcl Franc je prav tako izstopil in to zaradi nesoglasja med gasilci.

Na seji januarja 1954 so člani sprejeli sklep, da napišejo spodbudno pismo z lepimi željami  tov. Pušnik Bogomirju, ki se je nahajal v Medvodah, kjer je obiskoval  podoficirsko šolo. Pod vsebino pisma so se  podpisali vsi člani društva. Prav tako so na tej seji člani začeli razpravljati o desetini, katera bi bila dovolj dobra, da bi lahko odšla na gasilsko tekmovanje. To so bili začetki priprav na kakšno tekmovanje izven društva.

Dramska skupina gasilskega društva Bohova pa je 25. aprila 1954 leta odigrala v dvorani K.U.D v Hočah igro “Pričarani ženin”. Vzdušje in izvedba igre na prireditvi je bila več kot odlična. Zato so igro ponovili še enkrat v Hočah, Pekrah in v dveh vaseh na Dravskem polju.

StaraSkupinska6-470x000

Po občnem zboru leta 1955 občina ni imela kredita za plačilo zavarovanja gasilcev in opreme. Zato se je društvo dogovorilo z občino, da bo založilo sredstva do takrat, ko se bo  kredit sprostil. Takrat so v društvo sprejeli Kocijan Vinka z preizkusno dobo treh mesecev. Ker se je takrat tov. Klinc Štefan izkazal kot dober gasilec in ko je odšel  v vojsko 19. marca 1955 se mu ob tej priliki v garaži gasilskega doma na Bohovi priredila majhna odhodnica. Na slednji seji so sprejeli v gasilske vrste brata Klinc Štefana, Antona Klinca, ki je bil po poklici avtomehanik, prav tako doma iz Bohove.

Na občnem zboru, 15. januarja 1956 je bili za blagajnika v upravni odbor izvoljeni namesto Ornik Jankota  Zavernik Branko. Prav tako so zamenjali desetarja Gselman Antona na lastno željo in ga je nasledil Hauptman Franc. To leto sta Pušnik Bogomir in Brezner Jurij st. dobila značko za 10 let članstva v gasilski organizaciji. V društvu deluje 14 operativnih gasilcev in sedem rezervnih in ustanovitvenih članov. Od katerih služijo štirje vojaški rok. Izpit za izprašanega gasilca imajo vsi člani razen enega, ki se je v društvo včlanil pred kratkim.

Desetega februarja 1957 včlanijo v društvo še naslednje člane: Klinc Franca, Babič Franca, Frangež Petra, Pleteršek Mirkota in Valcl Katarono, ki je bila po poklicu otroška negovalka iz Bohove 18. V poletnih mesecih sta izstopila iz društva Pauko Franc na lastno željo in Kocijan Vinko, ki se je odseli v Kočevje.

Četrtega avgusta 1957 leta je bila velika vrtna veselica na vrtu Frangež Jankota, kmeta na Bohovi ob 25 letnici ustanovitve društva. Ker je zmanjkalo časa za pobiranje prispevkov za mladinski prapor, katerega bi naj razgrnili na prireditvi so se člani odločili, da bodo prapor razgrnili ob 30 obletnici društva. Po obračunu stroškov veselice so ugotovili, da je bilo 54.547,00 din dobička. Zato so za vse, ki so imeli zadolžitve na veselici priredili družabni večer v gasilskem domu.

Na občnem zboru leta januarja 1959 so bile delne volitve članov upravnega odbora. Zavernik Vjelkoslav postane poveljnik društva, Pušnik Bogomir podpoveljnik, funkcijo orodjarja pa prevzame Pleteršek Mirko. Ostale funkcije pa so ostale nespremenjene.

Ker se predsednik društva tov. Klinc poroči in odseli v Starše na Dravskem polju, ga do naslednjega občnega zbora nadomešča Valcl Ivan, kateri pa je bil na občnem zboru leta 1960 potrjen za novega predsednika.

StaraSkupinska5-470x000

Šestnajstega oktobra 1959 leta sprejmejo na lastno željo za člana društva Horvat Alberta zidarskega mojstra iz Bohove št.9. Istočasno pa obveščajo Haupman Franca in Klinc Franca, da se izjasnita zakaj ne obiskujeta več članskih sej. Iz društva pa se izključi Babič Franc zaradi nemoralnega življenja. Pozneje se ni pritožil zato so smatrali, da ja odločitev društva pravilna in sklep pravnoveljaven.

Predsednik društva je predlagal na občnem zboru, da se Klinc Štefana  in Sel Jožefa še dalje vodi kot člana društva. Člani so pritrdili predlogu predsednika Valcla. Na isti seji 17. januarja 1960 je bil sprejet sklep, da se gasilski dom dvigne za eno etažo in se pridobi večji prostor v garaži in nad garažo bo velika društvena soba.

Dodaj odgovor